Dvorca Coronini in Tolminski muzej v dolini Soče: potovanje skozi zgodovino

Dvor Coronini v središču Tolmina, danes Muzej Tolmin, je pomemben simbol bogate zgodovine in dediščine 18. in 19. stoletja. Nekdanja ena najpomembnejših rezidenc Coroninijevih, danes predstavlja dragocen del kulturne dediščine Tolmina in Slovenije.

V dvorcu se danes nahaja muzej, ki predstavlja arheološko, zgodovinsko, etnološko in umetniško dediščino Zgornjega Posočja. Za vstop je potrebno kupiti vstopnico. Ob ponedeljkih je muzej zaprt.

Dvor Coroninijev v Tolminu, vhodna veža
Dvorec Coronini v dnevni sobi v dolini Soče

Tolminski trije gradovi – pričevalci preteklosti

V Tolminu so v preteklosti stali trije pomembni gradovi, ki so pričali o strateškem in kulturnem pomenu tega območja v dolini Soče:

Dvorac na Kozlovu robu: Ostanki srednjeveškega gradu še vedno prevladujejo na hribu Kozlov rob v Tolminu in ponujajo osupljiv razgled na dolino in bližnje Julijske Alpe.

Spodnji grad na Doru: Grad, imenovan tudi patriarhalni dvor, je bil v srednjem veku glavno zemljišče in upravno središče Tolminskega gospostva ter občasno prebivališče patriarha Akvileje. Danes je v celoti v ruševinah, ohranjeno le v zgodovinskih zapisih in spominu. Območje je deloma raziskano z arheološkimi raziskavami.

• Coroninijeva Graščina: Središče bogate družinske dediščine družine Coronini in današnji Tolminski muzej v centru Tolmina v dolini Soče.

Obitelj Coronini iz Tolmina

Lombardski poreklo, plemeniti naslovi in vzpon palače Coronini

Družina Coronini se je kasneje razdelila na tri glavne veje: kromberško, tolminsko in šempetrsko. Leta 1687 so bili vsi člani povzdignjeni v grofe Svetega rimskega cesarstva. Vse tri veje so v moški liniji izumrle: tolminska leta 1959, kromberška leta 1990, in šempetrska leta 2013. Zadnji moški potomec tolminske veje Coroninijev je leta 1959 umrl na Dunaju.

Coroniniji so zapustili svoj stari grad na vzpetini Kozlov rob, ki je bil zaradi potresov leta 1348 in 1511 precej poškodovan. Tudi spremembe v načinu življenja niso bile več naklonjene težko dostopnemu staremu gradu, ki je primarno služil v vojaške obrambne namene. Stari grad je bil opuščen. Družina Coronini se je preselila v dolino v mesto Tolmin. Listina iz leta 1656 navaja, da Peter Anton Coronini opušča stari grad na Kozlovem robu in da namerava zgraditi novega. Po letu 1656 so začeli Coroniniji skromni dvorec v dolini širiti v večjo rezidenco, v kateri danes domuje Tolminski muzej. Za gradnjo novega dvorca naj bi, kot se domneva, uporabili material iz porušenega patriarhovega dvora, ki naj bi ga uporabili tudi za gradnjo starega mesta Tolmin. V novem dvorcu so grofje bivali predvsem poleti, medtem ko so zime preživljali v Gorici.

Tolminski muzej
Dvor Coroninijev v Tolminu, vhodna veža

Dvorac Coronini v Tolminu

Peter Anton Coronini je leta 1651 kupil Tolminkso gospostvo in glavarstvo Tolmin z grdaom Kozlov rob, s podližnimi vamsi in hišami. Z gosposkimi pravicami, s privilegiji, z mitnicami, z njižjim in kriminalnim sodstvom. Leta 1651 so Coroniniji torej prevzeli tolminsko gospostvo in začeli gradnjo razsežne rezidence v mestu Tolmin, ki pa je niso nikoli dokončali. Prvotni načrti so namreč predvidevali postavitev dvorca v baročnem stilu v obliki črke U.

Dvorec je v svoji prvotni funkciji obsegal centralno grajsko poslopje z dvema stolpoma na vogalih in z dvema nižjima traktoma na straneh, kjer so bili gospodarski prostori in kapela. Pred gradom in glavnim vhodom je bil park s fontano. Dostop je bil preko drevesne aleje.

Do leta 1669 je bil sredinski del stavbe v glavnem dokončan, vključno s kapelo sv. Antona Padovanskega. Prostori so bili v pritličju obokani, kar se v stavbi vidi še danes. Prvotni dvorec so z dvonadstropnim prizidkom razširili proti severu ter v novem prizidku uredili novo vhodno vežo in tako glavni vhod v stavbo premaknili z južne na vzhodno stran (danes vhod v Tolminski muzej), s čimer so premaknili orientacijo celote stavbe.

Od baročne rezidence in plemiškega posestva do središča kulturne dediščine Tolmina in Tolminskega muzeja

V svojem največjem razkošju je torej kompleks obsegal poleg osnovnega grajskega trakta z dvonadstropno osrednjo stavbo (danes Mestni trg 4, Tolminski muzej) na jugozahodnem delu še dva vogalna stolpa, dve nižji poslopji s pomožnimi funkcijami ter nekdanjo grajsko kapelo (danes Mestni trg 6, prostori Zavoda za turizem Dolina Soče).

Park pred graščino (danes Mestni trg) je bil zasnovan po značilnih baročnih prostorskih principih. Za graščino je bil tudi velik park. Tu je ohranjena velika drevesa iz prvotnega načrta, tulipanovo drevo (tako imenovano grajsko tulipano), ki je danes na športnem igrišču Na Brajdi na glavnem betonskem parkirišču. Posest je bila središče družinskega življenja v poletnih mesecih in simbol vpliva družine Coronini v regiji.

Pred stavbo nekdanje privatne kapele z lastnim kaplanom stoji danes spomenik velikega tolminskega punta, ki je bil postavljen leta 1973. Na njem je bronast relief Toneta Kralja iz leta 1946.

Od Noble Residence do Tolminskega muzeja

Po letu 1848, ko so Coroniniji dvorec zaradi dolgov prodali, je kompleks doživel številne prezidave. Vse te spremembe so vplivale na videz dvorca, so pa nekateri njegovi deli ostali ohranjeni vse do danes

Leta 1951 so v osrednji stavbi nekdanjega Coroninijevega dvorca odprli muzej, ki danes deluje kot Tolminski muzej. Med eno zadnjih korenitih prenov, ki se je začela leta 1992, je bila graščina obnovljena od kleti do podstrešja.

Danes Tolminski muzej predstavlja pomemben del lokalne kulture. Obnovljena stavba kapele, športni park Brajda, današnji hotel Dvorec kot ostanki kompleksa še danes pričajo o nekdanjem sijaju dvorca, ki ostaja eden ključnih zgodovinskih spomenikov Tolmina.

Ogled Coroninijevega dvorca, ki se danes nahaja v neposredni bližin hotela Dvorec, ponuja vpogled v bogato zgodovino Tolmina in družine Coronini, ki je v 18. in 19. stoletju pustila trajen pečat na tem območju. Nenazadnje so grofje Coronini bili vladarji tega območja v času velikega tolminskega punta leta 1713. Zadnji Coronini v Tolminu je bil Peter Anton Leopold Luka († 1869), ki je gospostvo leta 1848 prodal Alojziju Silveriju Kremerju pl. Auenrodeju. Coroniniji so namreč zapadli v znatne dolgove. Novi lastnik je nato gospostvo po kosih razprodal okoliškim kmetom.

Dvor Coronini v celju
Tolminski muzej Tolmin

Tolminski muzej – zakladnica zgodovine doline Soče

Obisk Tolminskega muzeja ponuja edinstveno priložnost, da podoživite bogato zgodovino Coroninijevega dvorca in odkrijete dediščino, ki se je stoletja oblikovala Tolmin. V dvorcu se nahaja razkošno osrednje stopnišče ter dodatno stopnišče, sobe pa si sledijo v značilnem slogu tedanje kulture bivanja, kjer prehajamo neposredno iz ene sobe v drugo.

Sprehod skozi zgodovinske sobane nas z malo domišljije popelje v čas plemiškega življenja, medtem ko nam pogled skozi okna razkriva območje nekdanjih grajskih vrtov, kjer danes stoji športni park Brajda s starodavno grajsko tulpo. Obokana klet, nekdaj polna izbranih dobrot, še vedno priča o nekdanjem sijaju dvorca, ki je bil simbol moči in vpliva družine Coronini.

Obiščite Tolmin, odkrijte njegovo bogato preteklost in doživite zgodovino dvorca Coronini! Obiščite Tolminski muzej. Skrivnosti starega Tolmina in grajske zgodbe lahko odkrijete tudi skozi vodeni ogled in edinstveno doživetje imenovano Grajske skrivnosti.

Vir: spletni vir Plemiška dediščina in spletni vir Slovenska biografija - SRC SAZU , publikacija Trije gradovi Tisoč Zgodb - Tolminski muzej

 

Vstopnice za vstop v dvorac in Tolminski muzej lahko kupite na spletu tukaj: https://www.socavalley.com/tolmin-museum-tickets/