Coroninijev dvorec, ki leži v središču mesta Tolmin, je pomemben simbol bogate zgodovine in dediščine iz 18. in 19. stoletja. V preteklosti je bil ena najpomembnejših rezidenc družine Coronini, danes pa predstavlja dragocen del kulturne dediščine Tolmina in Slovenije.
V dvorcu se danes nahaja muzej, ki predstavlja arheološko, zgodovinsko, etnološko in umetniško dediščino Zgornjega Posočja. Za vstop je potrebno kupiti vstopnico. Ob ponedeljkih je muzej zaprt.
Tolminski trije gradovi – pričevalci preteklosti
V Tolminu so v preteklosti stali trije pomembni gradovi, ki so pričali o strateškem in kulturnem pomenu tega območja v dolini Soče:
Grad na Kozlovem robu: Ostanki tega srednjeveškega gradu še danes kraljujejo nad Tolminom na vzpetini Kozlov rob in ponujajo čudovit razgled na dolino in bližnje Julijske Alpe.
Spodnji grad na Doru V dvorcu imenovanem tudi Patriarhov dvor, je bilo v srednjem veku glavno zemljiško in upravno središče tolminskega gospostva ter občasna rezidenca oglejskega patriarha. Danes je v celoti porušen, vendar ohranjen v zgodovinskih zapisih in spominu. Travnik je bil do danes le poskusno arheološko raziskan.
Coroninijev dvorec: Nekdaj središče družinske dediščine družine Coronini in upravni center tolminskega glavarstva in gospostva, danes pa Tolminski muzej v centru Tolmina v dolini Soče.
Družina Coronini, prvotno Locatelli – iz Lombardije v srce Tolmina
Družina Coronini izvira iz Lombardije, natančneje z območja Bergama, podobno kot družine Valvasor, Zois in Codelli. Družina je najverjetneje langobardskega izvora. Njihove korenine segajo v razvejano rodbino Locatelli, ki je v Bergamu omenjena že v 12. stoletju. Alessio iz Berbenna v dolini Valle Imagna pri Bergamu je bil v 15. stoletju notar in sodnik, znan pod vzdevkom Corona (Corona de Locatellis). Zato so njegovi potomci prevzeli priimek Coronini.
Družina Coronini se je kasneje razdelila na tri glavne veje: kromberško, tolminsko in šempetrsko. Leta 1687 so bili vsi člani povzdignjeni v grofe Svetega rimskega cesarstva. Vse tri veje so v moški liniji izumrle: tolminska leta 1959, kromberška leta 1990, in šempetrska leta 2013. Zadnji moški potomec tolminske veje Coroninijev je leta 1959 umrl na Dunaju.
Coroniniji so zapustili svoj stari grad na vzpetini Kozlov rob, ki je bil zaradi potresov leta 1348 in 1511 precej poškodovan. Tudi spremembe v načinu življenja niso bile več naklonjene težko dostopnemu staremu gradu, ki je primarno služil v vojaške obrambne namene. Stari grad je bil opuščen. Družina Coronini se je preselila v dolino v mesto Tolmin. Listina iz leta 1656 navaja, da Peter Anton Coronini opušča stari grad na Kozlovem robu in da namerava zgraditi novega. Po letu 1656 so začeli Coroniniji skromni dvorec v dolini širiti v večjo rezidenco, v kateri danes domuje Tolminski muzej. Za gradnjo novega dvorca naj bi, kot se domneva, uporabili material iz porušenega patriarhovega dvora, ki naj bi ga uporabili tudi za gradnjo starega mesta Tolmin. V novem dvorcu so grofje bivali predvsem poleti, medtem ko so zime preživljali v Gorici.
Dvorec Coronini – vzpon in nekdanje razkošje družine Coronini v Tolminu
Peter Anton Coronini je leta 1651 kupil Tolminkso gospostvo in glavarstvo Tolmin z grdaom Kozlov rob, s podližnimi vamsi in hišami. Z gosposkimi pravicami, s privilegiji, z mitnicami, z njižjim in kriminalnim sodstvom. Leta 1651 so Coroniniji torej prevzeli tolminsko gospostvo in začeli gradnjo razsežne rezidence v mestu Tolmin, ki pa je niso nikoli dokončali. Prvotni načrti so namreč predvidevali postavitev dvorca v baročnem stilu v obliki črke U.
Dvorec je v svoji prvotni funkciji obsegal centralno grajsko poslopje z dvema stolpoma na vogalih in z dvema nižjima traktoma na straneh, kjer so bili gospodarski prostori in kapela. Pred gradom in glavnim vhodom je bil park s fontano. Dostop je bil preko drevesne aleje.
Do leta 1669 je bil sredinski del stavbe v glavnem dokončan, vključno s kapelo sv. Antona Padovanskega. Prostori so bili v pritličju obokani, kar se v stavbi vidi še danes. Prvotni dvorec so z dvonadstropnim prizidkom razširili proti severu ter v novem prizidku uredili novo vhodno vežo in tako glavni vhod v stavbo premaknili z južne na vzhodno stran (danes vhod v Tolminski muzej), s čimer so premaknili orientacijo celote stavbe.
V svojem največjem razkošju je torej kompleks obsegal poleg osnovnega grajskega trakta z dvonadstropno osrednjo stavbo (danes Mestni trg 4, Tolminski muzej) na jugozahodnem delu še dva vogalna stolpa, dve nižji poslopji s pomožnimi funkcijami ter nekdanjo grajsko kapelo (danes Mestni trg 6, prostori Zavoda za turizem Dolina Soče).
Park pred vhodom v dvorec je uvajal značilne baročne principe prostorskega oblikovanja. Velik park se je razstezal tudi za dvorcem. V tem parku se je ohranilo le eno drevo, in sicer tulipovec (t. i. grajska tulpa), ki je naravna dediščina. Tulipovec si je danes mogoče ogledati na današnjem športnem parku Brajda, in sicer na glavnem makadamskem parkirišču. Kompleks je bil središče poletnega družinskega življenja in simbol vpliva družine Coronini v regiji.
Pred stavbo nekdanje privatne kapele z lastnim kaplanom stoji danes spomenik velikega tolminskega punta, ki je bil postavljen leta 1973. Na njem je bronast relief Toneta Kralja iz leta 1946.
Od plemiške rezidence do muzeja
Po letu 1848, ko so Coroniniji dvorec zaradi dolgov prodali, je kompleks doživel številne prezidave. Vse te spremembe so vplivale na videz dvorca, so pa nekateri njegovi deli ostali ohranjeni vse do danes
Leta 1951 so v osrednji stavbi nekdanjega Coroninijevega dvorca odprli muzej, ki danes deluje kot Tolminski muzej. Med eno zadnjih korenitih prenov, ki se je začela leta 1992, je bila graščina obnovljena od kleti do podstrešja.
Danes Tolminski muzej predstavlja pomemben del lokalne kulture. Obnovljena stavba kapele, športni park Brajda, današnji hotel Dvorec kot ostanki kompleksa še danes pričajo o nekdanjem sijaju dvorca, ki ostaja eden ključnih zgodovinskih spomenikov Tolmina.
Ogled Coroninijevega dvorca, ki se danes nahaja v neposredni bližin hotela Dvorec, ponuja vpogled v bogato zgodovino Tolmina in družine Coronini, ki je v 18. in 19. stoletju pustila trajen pečat na tem območju. Nenazadnje so grofje Coronini bili vladarji tega območja v času velikega tolminskega punta leta 1713. Zadnji Coronini v Tolminu je bil Peter Anton Leopold Luka († 1869), ki je gospostvo leta 1848 prodal Alojziju Silveriju Kremerju pl. Auenrodeju. Coroniniji so namreč zapadli v znatne dolgove. Novi lastnik je nato gospostvo po kosih razprodal okoliškim kmetom.
Tolminski muzej – zakladnica zgodovine doline Soče
Obisk Tolminskega muzeja ponuja edinstveno priložnost, da podoživite bogato zgodovino Coroninijevega dvorca in odkrijete dediščino, ki se je stoletja oblikovala Tolmin. V dvorcu se nahaja razkošno osrednje stopnišče ter dodatno stopnišče, sobe pa si sledijo v značilnem slogu tedanje kulture bivanja, kjer prehajamo neposredno iz ene sobe v drugo.
Sprehod skozi zgodovinske sobane nas z malo domišljije popelje v čas plemiškega življenja, medtem ko nam pogled skozi okna razkriva območje nekdanjih grajskih vrtov, kjer danes stoji športni park Brajda s starodavno grajsko tulpo. Obokana klet, nekdaj polna izbranih dobrot, še vedno priča o nekdanjem sijaju dvorca, ki je bil simbol moči in vpliva družine Coronini.
Obiščite Tolmin, odkrijte njegovo bogato preteklost in doživite zgodovino dvorca Coronini! Obiščite Tolminski muzej. Skrivnosti starega Tolmina in grajske zgodbe lahko odkrijete tudi skozi vodeni ogled in edinstveno doživetje imenovano Grajske skrivnosti.
Vir: spletni vir Plemiška dediščina in spletni vir Slovenska biografija - SRC SAZU , publikacija Trije gradovi Tisoč Zgodb - Tolminski muzej
Katja Kragelj Jug, Tolmin